Poročilo o spremljanju gibanja števila
somatskih celic
v Sloveniji za obdobje 2007 – 2012[1]
UVOD
Somatske celice (SC)
v mleku so eden pomembnejših pokazateljev zdravstvenega stanja krav s poudarkom
na mlečni žlezi. Mleko zdrave krave običajno vsebuje od 100.000 do 150.000 SC/ml. Mednje prištevamo levkocite
različnih vrst ( ~ 96%) in odmrle celice notranjosti parenhima mlečne žleze (0
– 4%). Meja pri kateri že lahko govorimo o sumu na pojav vnetnih procesov v
mlečni žlezi je nad 200.000 SC/ml.
Število somatskih
celic (ŠSC) se ob vnetnih procesih poveča zaradi mobilizacije levkocitov iz
okoliškega tkiva in krvi. Vnetje se največkrat pojavi v posameznih četrtinah,
tako da je skupno ŠSC v vzorcu manjše od števila, kot bi ga izmerili v vzorcu
mleka iz okužene četrti. Ob blažji obliki okužbe se organizem običajno obrani
povzročiteljev sam, v primerih kadar so ti agresivnejši ali pa so sočasno
prisotni tudi drugi neugodni dejavniki, ki vplivajo na padec splošne odpornosti
živali, pa žival oboli.
Vpliv somatskih celic na kvaliteto mleka
Somatske celice predstavljajo naravni obrambni mehanizem živali, ki se odzove na vdor bolezenskih povzročiteljev in jih poskuša uničiti v čim krajšem času. Določene vrste levkocitov pri tem izločajo encime in druge snovi, ki ne uničijo samo povzročiteljev bolezni, ampak poškodujejo tudi maščobe in beljakovine v mleku. Encimi lipaze cepijo maščobe na glicerol in maščobne kisline, s čimer se spremeni okus mleka in njegova obstojnost. Drugi encimi (proteaze) cepijo beljakovine na aminokisline, vplivajo pa tudi na kazein v mleku. V normalnih okoliščinah kazein daje po koagulaciji skuti, jogurtom in sirom čvrsto strukturo, ob delovanju proteaz pa pride do sprememb v strukturi kazeina. Znano je, da povečano ŠSC vpliva na manjši izplen sira, zato je težnja mlekarn po kvalitetni vhodni surovini toliko bolj razumljena.
Rezultati spremljanja
gibanja somatskih celic v Sloveniji
V
zadnjih letih je bil v rejah, ki so vključene v kontrolo prireje mleka, vpeljan
sistem nadzora gibanja somatskih celic. Ta deluje v okviru spletnega portala in
omogoča rejcem vpogled v stanje in gibanje ŠSC po vsaki mlečni kontroli. Poleg
absolutnega števila so podatki zaradi lažjega razumevanja podani v obliki
indeksov somatskih celic (ISC), ki smo jih vpeljali leta 2007. Poleg teh
podatkov, ki posredno kažejo na zdravstveno sliko posameznih živali in črede na
splošno, so rejcem na voljo tudi drugi parametri povezani z obvladovanjem reje.
Kljub temu, da imajo
rejci omogočen sproten dostop do svojih podatkov preko spletnega portala (www.govedo.si)
in so o stanju na področju ŠSC mesečno obveščeni tudi v natisnjeni obliki, se
stanje v Sloveniji ne izboljšuje (Tabela 1). Rejci tudi sami ugotavljajo, da so
mastitisi in z njimi povezane SC eden največjih zdravstvenih problemov v
praksi.
V nadaljevanju
izhajamo iz zbranih podatkov v centralni podatkovni zbirki Govedo (CPZ Govedo),
ki jih zajemamo v okviru redne mesečne kontrole prireje mleka.
Tabela 1. Povprečno število somatskih
celic pri kravah v kontroli proizvodnosti po posameznih letih.
Leto
|
Število
kmetij
|
Povprečno
ŠSC
|
2012
|
4.058
|
349.000
|
2011
|
4.180
|
361.000
|
2010
|
4.363
|
362.000
|
2009
|
4.519
|
383.000
|
2008
|
4.635
|
363.000
|
2007
|
5.127
|
353.000
|
Podrobnejša struktura
ŠSC pri kravah, prvesnicah in vzorcih prvesnic prvih 100 dni po telitvi, je
prikazana v tabela 2, 3 in 4. Razporeditev v razrede je narejena glede na ŠSC
in sicer: do 100.000 (1. razred), 100.001- 200.000 (2. razred), 200.001- 400.000
(3. razred) in nad 400.000 (4. razred). V vseh letih je povprečno število SC
analiziranih vzorcev mleka, ki jih zbiramo ob rednih kontrolah mlečnosti veliko
in ne kaže bistvenega izboljšanja. Stanje je zaskrbljujoče ob dejstvu, da je
meja v številu SC zdrave in obolele mlečne žleze pri 200.000 SC/ml mleka.
Tabela 2. Razporeditev mlečnih kontrol v
velikostne razrede ŠSC po letih (vse krave)
2010
|
2011
|
2012
|
||||
Razred
|
n
|
%
|
n
|
%
|
n
|
%
|
1
|
318.158
|
42,9
|
323.410
|
43,9
|
330.564
|
45,1
|
2
|
143.847
|
19,4
|
141.153
|
19,1
|
139.005
|
19,0
|
3
|
118.599
|
16,0
|
115.688
|
15,7
|
112.633
|
15,4
|
4
|
160.457
|
21,7
|
157.216
|
21,3
|
151.236
|
20,6
|
Skupaj
|
741.061
|
100,0
|
737.467
|
100,0
|
733.438
|
100,0
|
Pregled kontrol za
obdobje 2010 do 2012 kaže na relativno velik delež vzorcev z več kot 200.000
SC/ml mleka (37,7 %, 37 %, 37 % v posameznih letih). Pri tem se v teh letih
giblje delež SC z več kot 400.000 v mejah od 20,6 do 21,7% (tabela 2).
Tabela 3. Razporeditev mlečnih kontrol v
velikostne razrede ŠSC po letih (prvesnice)
2010
|
2011
|
2012
|
||||
Razred
|
n
|
%
|
n
|
%
|
n
|
%
|
1
|
126.004
|
56,8
|
131.813
|
57,6
|
130.729
|
57,6
|
2
|
40.807
|
18,4
|
41.782
|
18,3
|
40.967
|
18,1
|
3
|
26.650
|
12,0
|
26.787
|
11,7
|
26.523
|
11,7
|
4
|
28.400
|
12,8
|
28.335
|
12,4
|
28.740
|
12,7
|
Skupaj
|
221.861
|
100,0
|
228.717
|
100,0
|
226.959
|
100,0
|
Pri prvesnicah je
delež vzorcev z nad 400.000 SC (tabela
3) nižji od skupnega povprečja (tabela 2)
in se giblje med 11,7 % do 12,0 %. Delež vzorcev z več kot 200.000 SC je
bil v letu 2012, 24,4 % kar je
sorazmerno veliko. V kolikor pri teh prvesnicah ne uspemo sanirati neugodnega
stanja, lahko pričakujemo veliko izločitev zaradi visokih somatskih celic in
drugih posledic povezanim z neugodno zdravstveno sliko mlečne žleze. Posledično
se dolgoživost krav zmanjša, manjša pa je tudi ekonomika prirejenega mleka in
neugodna struktura izločitev iz črede.
Tabela 4. Razporeditev mlečnih kontrol
prvih 100 dni po telitvi v velikostne razrede ŠSC po letih (prvesnice)
2010
|
2011
|
2012
|
||||
Razred
|
n
|
%
|
n
|
%
|
n
|
%
|
1
|
41.075
|
66,2
|
41.163
|
65,8
|
40.462
|
65,7
|
2
|
8.715
|
14,0
|
8.921
|
14,3
|
8.663
|
14,1
|
3
|
5.347
|
8,6
|
5.429
|
8,7
|
5.384
|
8,7
|
4
|
6.942
|
11,2
|
7.047
|
11,2
|
7.100
|
11,5
|
Skupaj
|
62.079
|
100,0
|
62.560
|
100,0
|
61.609
|
100,0
|
Podatki o deležih
vzorcev z nad 200.000 SC/ml mleka za prve 100 dni po telitvi se med leti ne
spreminja veliko in se giblje okoli 20%. Okužbe mlečne žleze v obdobju zadnjega
meseca pred telitvijo pogosto vplivajo
tudi na povečanje ŠSC in mastitisov v začetku laktacije. Vnetje mlečne žleze v
tem obdobju ima za posledico direkten vpliv na potek laktacijske krivulje,
posledično pa na nižjo prirejo mleka v standardni laktaciji. V kolikor je v tem
obdobju povečanje SC posledica hujših mastitisov, to lahko zavre dokončno
izoblikovanje mlečne žleze.
Z letom 2007 smo v
praksi uveljavili prikaz somatskih celic v obliki indeksov (od 1 do 5). Pri
pretvorbi številčnih vrednosti korigiramo vrednosti na zaporedno laktacijo,
stadij laktacije in količino mleka. Indeksi tako med seboj postanejo
primerljivi in na njihovi osnovi se lažje odločamo, kdaj določena žival
izkazuje povečano število somatskih celic.
Namen prikaza ŠSC z
indeksi je poleg omenjene korekcije v poenostavljenem prikazu problematičnih
krav in iskanju vzorcev ponavljanja povečanega ŠSC pri posameznih živalih in v
čredi.
V tabelah 5 in 6 so
prikazani različni vzorci ponavljanja visokega ISC (ISC 4, ISC 5) pri
prvesnicah in kravah v kasnejših laktacijah.
Legenda: Uporabljene
šifre v tabelah 5 in 6 v koloni »Vzorec«.
1
|
2 ali večkrat visok ISC v 100 dneh
|
2
|
visok ISC samo 1x v 100 dneh
|
3
|
visok ISC se je prvih 100 dni izmenično
ponavljal
|
4
|
visok ISC 2x ali večkrat zapored v
preostalem delu laktacije
|
5
|
visok ISC v obdobju po 100 dneh
|
7
|
žival je imela manj kot 5 kontrol z ISC in
je aktivna
|
8
|
žival je neaktivna in ima 30. ter 60. dan
podatke o ISC v ostalih dneh pa ne
|
Tabela 5.
vzorci ponavljanja visokega ISC pri kravah v 1. laktaciji po letih.
2010
|
2011
|
2012
|
|||||||
Vzorec
|
n
|
%
|
AVG_SSC
|
n
|
%
|
AVG_SSC
|
n
|
%
|
AVG_SSC
|
1
|
3.047
|
12,4
|
581
|
3.136
|
12,6
|
575
|
1.514
|
7,6
|
622
|
2
|
2.502
|
10,2
|
240
|
2.505
|
10,1
|
244
|
1.207
|
6,1
|
240
|
3
|
2.329
|
9,5
|
345
|
2.425
|
9,8
|
335
|
941
|
4,7
|
375
|
4
|
1.195
|
4,9
|
350
|
1.234
|
5,0
|
350
|
268
|
1,3
|
338
|
5
|
2.710
|
11,0
|
168
|
2.708
|
10,9
|
161
|
730
|
3,7
|
189
|
7
|
1.550
|
6,3
|
220
|
1.815
|
7,3
|
203
|
9.163
|
46,0
|
244
|
8
|
628
|
2,6
|
448
|
582
|
2,3
|
585
|
471
|
2,4
|
459
|
Neznano
|
8.595
|
35,0
|
63
|
8.443
|
34,0
|
60
|
3.593
|
18,1
|
54
|
SKUPAJ
|
24.566
|
24.859
|
19.899
|
||||||
Tabela 6. Različni vzorci ponavljanja visokega ISC
pri kravah v 2. in kasnejših laktacijah po letih
.
.
2010
|
2011
|
2012
|
|||||||
Vzorec
|
n
|
%
|
AVG_SSC
|
n
|
%
|
AVG_SSC
|
n
|
%
|
AVG_SSC
|
1
|
11.374
|
20,3
|
942
|
11.323
|
20,0
|
912
|
4.623
|
10,2
|
943
|
2
|
5.410
|
9,6
|
366
|
5.372
|
9,5
|
361
|
2.373
|
5,2
|
361
|
3
|
6.001
|
10,7
|
572
|
5.989
|
10,6
|
554
|
2.094
|
4,6
|
539
|
4
|
2.536
|
4,5
|
476
|
2.479
|
4,4
|
481
|
575
|
1,3
|
461
|
5
|
5.410
|
9,6
|
240
|
5.322
|
9,4
|
231
|
1.440
|
3,2
|
231
|
7
|
2.970
|
5,3
|
324
|
4.049
|
7,1
|
356
|
23.252
|
51,1
|
384
|
8
|
1.667
|
3,0
|
647
|
1.599
|
2,8
|
667
|
1.230
|
2,7
|
709
|
Neznano
|
18.705
|
33,4
|
94
|
18.500
|
32,7
|
89
|
7.929
|
17,4
|
69
|
SKUPAJ
|
56.083
|
56.644
|
45.528
|
||||||
Tabela 7. Razvrstitev kmetij pri katerih je bil
presežen prag tehtane sredine ŠSC 400.000 SC v mleku več kot 6 mesecev v
tekočem letu glede na velikost črede
Število
krav v čredi
|
Leto
Število
|
Leto
Odstotek
|
||||
2010
|
2011
|
2012
|
2010
|
2011
|
2012
|
|
≤ 10
|
1.521
|
1.368
|
1.296
|
13,8
|
13,5
|
12,4
|
11 – 20
|
1.577
|
1.537
|
1.499
|
18,8
|
17,8
|
16,7
|
21 – 40
|
962
|
961
|
942
|
19,9
|
17,9
|
17,0
|
>40
|
302
|
314
|
320
|
18,5
|
19,7
|
16,9
|
Skupaj
|
4.363
|
4.180
|
4.057
|
17,3
|
16,6
|
15,4
|
V letih od 2007 do
2009 smo ugotavljali, da z velikostjo čred narašča problem velikega ŠSC. Tega
trenda v letih od 2010 do 2012 ne beležimo več, ravno nasprotno, stanje se z
leti izboljšuje.
UGOTOVITVE
Povprečje gibanja
števila somatskih celic v letih od 2007 do 2012 ne kažejo bistvenega
izboljšanja, kar kaže na potrebo po uvedbi ukrepov za njihovo izboljšanje.
Še naprej je potrebno
v čredah, ki so v kontroli prireje mleka izvajati nadzor gibanja SC. Kazalo bi
uvesti tudi urejeno zbiranje podatkov o zdravljenjih mastitisov, ki jih izvaja
veterinarska služba.
Izvajanje ukrepov
mora biti orientirano v prvesnice. Subklinični mastitisi v prvi laktaciji ne
samo, da zmanjšajo mlečnost živali, ampak tudi vodijo v nepopravljive škode
mlečne žleze in v najhujših primerih tudi v atrofijo posameznih četrtin vimena.
V primerih, ko ima
molznica povečano število SC prvih 100 dni, dva ali večkrat zaporedoma, ima v
povprečju večje ŠSC kot tiste kjer se to zgodi izmenično ali enkrat v 100 dneh.
Razlika med molznicami, kjer se povečano ŠSC pojavlja prvih 100 dni izmenično
ali samo enkrat, ni velika.
Občutna pa je razlika
med deležema molznic v 1. laktaciji in kasnejših laktacijah, pri povečanem ŠSC
prvih 100 dni, dva ali večkrat zaporedoma. Ta delež je večji pri molznicah v
kasnejših laktacijah.
